Kot kaže, se v Sloveniji kuha še en nov politični obraz. Morda si bo Anže Logar še pred izidom tega besedila premislil s svojo platformo in se vrnil pod okrilje stranke, ki ji pripada. Glede na to, kako mečka z razkritjem svoje namere, da bo »šel na svoje«, to ne bi bilo nepričakovano. Kadar gospod Logar spregovori v javnosti, govori vedno premišljeno in nikoli zaletavo. Bilo bi res neumno, če bi se pridružil vrsti političnih nedonošenčkov, ki smo jih v Sloveniji imenovali novi obrazi in so mnogi med njimi za krajši čas postali celo predsedniki vlade. Izbira novih obrazov spominja na imenovanje županov v Butalah. Butalski župan postane tisti kandidat, kateremu zleze v brado občinska uš, imenovana Šprinca Marogla.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem poratalu Časnik.si.
Kot kaže, se v Sloveniji kuha še en nov politični obraz. Morda si bo Anže Logar še pred izidom tega besedila premislil s svojo platformo in se vrnil pod okrilje stranke, ki ji pripada. Glede na to, kako mečka z razkritjem svoje namere, da bo »šel na svoje«, to ne bi bilo nepričakovano. Kadar gospod Logar spregovori v javnosti, govori vedno premišljeno in nikoli zaletavo. Bilo bi res neumno, če bi se pridružil vrsti političnih nedonošenčkov, ki smo jih v Sloveniji imenovali novi obrazi in so mnogi med njimi za krajši čas postali celo predsedniki vlade. Izbira novih obrazov spominja na imenovanje županov v Butalah. Butalski župan postane tisti kandidat, kateremu zleze v brado občinska uš, imenovana Šprinca Marogla.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem poratalu Časnik.si.
Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Gostili smo dr. Janeza Juhanta in Jožeta Mlakarja. Navezali smo se tudi na šolski prostor in na aktualne vladne odločitve.
Gostili smo dr. Janeza Juhanta in Jožeta Mlakarja. Navezali smo se tudi na šolski prostor in na aktualne vladne odločitve.
Avtor razmišlja o temah kot so samomor, strelski pohodi, abortus in evtanazija. V komentarju se sprašuje o vrednosti življenja in o tem, kako se družba sooča s smrtjo.
Avtor razmišlja o temah kot so samomor, strelski pohodi, abortus in evtanazija. V komentarju se sprašuje o vrednosti življenja in o tem, kako se družba sooča s smrtjo.
Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.
Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.
V Sloveniji se zbirajo podpisi za sprejetje zakona o evtanaziji in dvig pokojnin. Prva pobuda se zavzema za pravico do dostojne smrti brez bolečin za hudo trpeče paciente, druga pa za dostojno življenje upokojencev. Avtor komentarja Jože Mlakar vpraša, ali bi pravica do evtanazije ne bi sprevrgla v kupčijo s smrtjo in bolečino. Poleg tega se sprašuje, ali bi se lahko razprava o evtanaziji razširila na velik porast samomorov predvsem med mladimi. Poudarja tudi vprašanje, za koga se dejansko gre pri predlogu zakona o evtanaziji, saj lahko nekatere dolgotrajne oskrbe postanejo veliko breme za svojce.
V Sloveniji se zbirajo podpisi za sprejetje zakona o evtanaziji in dvig pokojnin. Prva pobuda se zavzema za pravico do dostojne smrti brez bolečin za hudo trpeče paciente, druga pa za dostojno življenje upokojencev. Avtor komentarja Jože Mlakar vpraša, ali bi pravica do evtanazije ne bi sprevrgla v kupčijo s smrtjo in bolečino. Poleg tega se sprašuje, ali bi se lahko razprava o evtanaziji razširila na velik porast samomorov predvsem med mladimi. Poudarja tudi vprašanje, za koga se dejansko gre pri predlogu zakona o evtanaziji, saj lahko nekatere dolgotrajne oskrbe postanejo veliko breme za svojce.
Splošna napaka političnega diskurza je (govorim za našo desno, demokratično stran), da podleže čustvom prizadetosti, če v politiki ni vse po našem okusu in naših pričakovanjih. V tem primeru bo zmagal tisti, ki ohranja hladno glavo in ki se zna obvladati ob vseh izzivanjih z leve in desne. Slednje bi priporočal tudi Janezu Janši, sicer se lahko zgodi, da mu bo ob njegovi zajedljivosti pošteno spodrsnilo. Vsi na demokratični strani bi si morali vzeti čas in čakati na priložnost, ko se bo levica v svoji aroganci zapletla in ne bo imela izhoda. Vmes pa si pridno in mirno nabirati podporo med volivci, zlasti tistimi, ki nimajo za vselej zamrznjene možgane v svoji samovšečnosti.
Komentar je pripravil upokojeni profesor in ravnatelj Jože Mlakar.
Splošna napaka političnega diskurza je (govorim za našo desno, demokratično stran), da podleže čustvom prizadetosti, če v politiki ni vse po našem okusu in naših pričakovanjih. V tem primeru bo zmagal tisti, ki ohranja hladno glavo in ki se zna obvladati ob vseh izzivanjih z leve in desne. Slednje bi priporočal tudi Janezu Janši, sicer se lahko zgodi, da mu bo ob njegovi zajedljivosti pošteno spodrsnilo. Vsi na demokratični strani bi si morali vzeti čas in čakati na priložnost, ko se bo levica v svoji aroganci zapletla in ne bo imela izhoda. Vmes pa si pridno in mirno nabirati podporo med volivci, zlasti tistimi, ki nimajo za vselej zamrznjene možgane v svoji samovšečnosti.
Komentar je pripravil upokojeni profesor in ravnatelj Jože Mlakar.
Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.
Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.