Komentar Časnik.si
Kot kaže, se v Sloveniji kuha še en nov politični obraz. Morda si bo Anže Logar še pred izidom tega besedila premislil s svojo platformo in se vrnil pod okrilje stranke, ki ji pripada. Glede na to, kako mečka z razkritjem svoje namere, da bo »šel na svoje«, to ne bi bilo nepričakovano. Kadar gospod Logar spregovori v javnosti, govori vedno premišljeno in nikoli zaletavo. Bilo bi res neumno, če bi se pridružil vrsti političnih nedonošenčkov, ki smo jih v Sloveniji imenovali novi obrazi in so mnogi med njimi za krajši čas postali celo predsedniki vlade. Izbira novih obrazov spominja na imenovanje županov v Butalah. Butalski župan postane tisti kandidat, kateremu zleze v brado občinska uš, imenovana Šprinca Marogla.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem poratalu Časnik.si.
Komentar Časnik.si
Kot kaže, se v Sloveniji kuha še en nov politični obraz. Morda si bo Anže Logar še pred izidom tega besedila premislil s svojo platformo in se vrnil pod okrilje stranke, ki ji pripada. Glede na to, kako mečka z razkritjem svoje namere, da bo »šel na svoje«, to ne bi bilo nepričakovano. Kadar gospod Logar spregovori v javnosti, govori vedno premišljeno in nikoli zaletavo. Bilo bi res neumno, če bi se pridružil vrsti političnih nedonošenčkov, ki smo jih v Sloveniji imenovali novi obrazi in so mnogi med njimi za krajši čas postali celo predsedniki vlade. Izbira novih obrazov spominja na imenovanje županov v Butalah. Butalski župan postane tisti kandidat, kateremu zleze v brado občinska uš, imenovana Šprinca Marogla.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem poratalu Časnik.si.
Komentar Časnik.si
Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Komentar Časnik.si
Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo dr. Janeza Juhanta in Jožeta Mlakarja. Navezali smo se tudi na šolski prostor in na aktualne vladne odločitve.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo dr. Janeza Juhanta in Jožeta Mlakarja. Navezali smo se tudi na šolski prostor in na aktualne vladne odločitve.
Komentar Časnik.si
Avtor razmišlja o temah kot so samomor, strelski pohodi, abortus in evtanazija. V komentarju se sprašuje o vrednosti življenja in o tem, kako se družba sooča s smrtjo.
Komentar Časnik.si
Avtor razmišlja o temah kot so samomor, strelski pohodi, abortus in evtanazija. V komentarju se sprašuje o vrednosti življenja in o tem, kako se družba sooča s smrtjo.
Komentar Časnik.si
Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.
Komentar Časnik.si
Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.
Komentar Družina
V Sloveniji se zbirajo podpisi za sprejetje zakona o evtanaziji in dvig pokojnin. Prva pobuda se zavzema za pravico do dostojne smrti brez bolečin za hudo trpeče paciente, druga pa za dostojno življenje upokojencev. Avtor komentarja Jože Mlakar vpraša, ali bi pravica do evtanazije ne bi sprevrgla v kupčijo s smrtjo in bolečino. Poleg tega se sprašuje, ali bi se lahko razprava o evtanaziji razširila na velik porast samomorov predvsem med mladimi. Poudarja tudi vprašanje, za koga se dejansko gre pri predlogu zakona o evtanaziji, saj lahko nekatere dolgotrajne oskrbe postanejo veliko breme za svojce.
Komentar Družina
V Sloveniji se zbirajo podpisi za sprejetje zakona o evtanaziji in dvig pokojnin. Prva pobuda se zavzema za pravico do dostojne smrti brez bolečin za hudo trpeče paciente, druga pa za dostojno življenje upokojencev. Avtor komentarja Jože Mlakar vpraša, ali bi pravica do evtanazije ne bi sprevrgla v kupčijo s smrtjo in bolečino. Poleg tega se sprašuje, ali bi se lahko razprava o evtanaziji razširila na velik porast samomorov predvsem med mladimi. Poudarja tudi vprašanje, za koga se dejansko gre pri predlogu zakona o evtanaziji, saj lahko nekatere dolgotrajne oskrbe postanejo veliko breme za svojce.
Komentar tedna
Splošna napaka političnega diskurza je (govorim za našo desno, demokratično stran), da podleže čustvom prizadetosti, če v politiki ni vse po našem okusu in naših pričakovanjih. V tem primeru bo zmagal tisti, ki ohranja hladno glavo in ki se zna obvladati ob vseh izzivanjih z leve in desne. Slednje bi priporočal tudi Janezu Janši, sicer se lahko zgodi, da mu bo ob njegovi zajedljivosti pošteno spodrsnilo. Vsi na demokratični strani bi si morali vzeti čas in čakati na priložnost, ko se bo levica v svoji aroganci zapletla in ne bo imela izhoda. Vmes pa si pridno in mirno nabirati podporo med volivci, zlasti tistimi, ki nimajo za vselej zamrznjene možgane v svoji samovšečnosti.
Komentar je pripravil upokojeni profesor in ravnatelj Jože Mlakar.
Komentar tedna
Splošna napaka političnega diskurza je (govorim za našo desno, demokratično stran), da podleže čustvom prizadetosti, če v politiki ni vse po našem okusu in naših pričakovanjih. V tem primeru bo zmagal tisti, ki ohranja hladno glavo in ki se zna obvladati ob vseh izzivanjih z leve in desne. Slednje bi priporočal tudi Janezu Janši, sicer se lahko zgodi, da mu bo ob njegovi zajedljivosti pošteno spodrsnilo. Vsi na demokratični strani bi si morali vzeti čas in čakati na priložnost, ko se bo levica v svoji aroganci zapletla in ne bo imela izhoda. Vmes pa si pridno in mirno nabirati podporo med volivci, zlasti tistimi, ki nimajo za vselej zamrznjene možgane v svoji samovšečnosti.
Komentar je pripravil upokojeni profesor in ravnatelj Jože Mlakar.
Komentar Časnik.si
Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.
Komentar Časnik.si
Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.
Pogovor o
Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.
Svetovalnica
Dr. Nina Novak je učiteljica, magistrica in doktorica pedagoških znanosti, ki je imela kot otrok težave z usvajanjem bralnih veščin. To je nanjo tako vplivalo, da je skušala branje na čim bolj učinkovit in prijazen način približati mnogim generacijam. Zakaj in katere so metode, boste izvedeli v tokratni oddaji.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.